Veš, poet, svoj dolg?

Veš, poet, svoj dolg!
Nimaš nič besed?
Kaj zagrinjaš se v molk!
Vrzi pesem v svet,
pesem za današnjo rabo;
vsi jo bomo povzeli za tabo.

Vem, o vem svoj dolg,
v prsih tu me žge;
naj se mi grlo odpre,
bom zavijal ko volk,
na vse štirih bom stal vrh planine,
škripal in hlipal med pečine.

Vrh Možaklje bom stal,
pesem svojo rjul,
Blegaš jo bo čul,
Krim odmev bo dal;
v vse vetrove jo bom tresel,
eden jo bo na Pohorje nesel …

Gozd in gora poj,
silen ženimo hrup;
boga gmajna, le vkup
le vkup, le vkup z menoj
staro pravdo v mrak tulimo,
da se pretúlimo skozi to zimo.

Še bo kdaj pomlad,
še bo napočil zor;
tákrat volčji zbor
pojde lovce klat:
plani čez Savo, plavaj čez Dravo
zob za zob in glavo za glavo! 

Grafika: El Lissitzky – O dveh kvadratih: suprematistična zgodba o dveh kvadratih v šestih konstrukcijah (1922)